Dobrodošni na portalu

Vse o kavi

Skodelica dišeče, dobre kave je za mnoge ljubitelje teh napitkov prav gotovo eden najbolj opojnih in poživljajočih stvari, ki jih lahko doživijo.

Pitje kave je tudi eden izmed nepogrešljivih dnevnih obredov, priložnost za prijetne družabne trenutke in poslovna srečanja.

Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.

Kava je tradicionalno poživilo - napitek, katerega pitje je za pivce obred. Redni uživalci, stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju in energiji v nov dan!

Domovina kave je tropska pokrajina Caffa v Etiopiji, kjer divji kavovec še danes uspeva in je bil od tu verjetno v 7. stoletju prenesen v Arabski svet. O odkritju kave so znane različne legende, od katerih po arabskem izročilu ena pravi, da so prvi učinek kave opazili na ovcah, ki so postale izredno živahne, kadar so z listjem kavovca požrle tudi plodove.

Iz Arabije so semena kavovca prenesli v ves muslimanski svet verski popotniki. V 17. stoletju se je kava s turškimi pohodi razširila v Evropo in od tu naprej v Ameriko. Nizozemska je kot velika kolonialna sila uspela zasaditi prvo kavno plantažo na Javi. To je bil tudi začetek intenzivnega gojenja in obsežnih kavnih plantaž v svetu.

Danes je kava pomembno trgovsko blago. Približno 80 % svetovne produkcije kave pridelajo v Srednji in Južni Ameriki, od tega več kot polovico v Braziliji.

Najvažnejši brazilski kavi sta Minas in Santos. Minas kava je poimenovana po pokrajini zasajeni z obsežnimi kavnimi plantažami, Santos pa je znana izvozna pomorska luka v Braziliji. Veliko kakovostne kave pridelajo tudi v Kolumbiji in Mehiki. Obsežne plantaže kave so tudi v Afriki (Etiopija, Kenija), Indiji in Indoneziji (Java, Sumatra).

Najbolj razširjene vrste plantažno gojene kave so arabica (Coffea arabica), liberica (Coffea liberica) in robusta (Coffea robusta). Arabica je zelo zahtevna vrsta, debelejših zrn in dobrega okusa. Najkvalitetnejše arabice gojijo v Srednji in Južni Ameriki ter Indiji. Liberica sodi med manj kvalitetne kave in jo gojijo v glavnem na Javi in v vzhodni Afriki.

Robusta je zelo odporna vrsta, ki obilno rodi in prihaja k nam v glavnem iz vzhodne in zahodne Afrike, Azije in Južne Amerike. Kavovec je nežno, občutljivo, vedno zeleno drevesce grmičaste oblike, ki zraste celo do višine 7 metrov. Iz zalistij poženejo blago dišeči beli cvetovi, ki postopoma razvijejo češnjam podobne zelene plodove.

Vsak plod ima običajno dve semeni, ki sta z ravnima ploskvama obrnjena druga proti drugemu in prekrita z nežno semensko kožico. Ščasoma se plodovi iz zelene obarvajo v modrozeleno, ki preko modrovijolične preide v vijoličnordeče. Zaradi različne stopnje zrelosti kavnih zrn je obiranje plodov kave najbolj zamudno delo, saj plodove še danes večinoma obirajo ročno.

Po obiranju plodovom odstranijo zunanjo rdečo lupino, sušijo, sortirajo in kot surovo kavo prodajajo na trgu. Velika umetnost in skrivnost vsake pražarne je priprava mešanice oziroma recepture iz posameznih vrst kave. Nekatere vrste kave se odlikujejo po odlični aromi, druge po prijetnem okusu, toda nobena posamezna sorta kave nima vseh lastnosti, ki jih od dobre kave želimo. Zato so proizvajalci pražene kave že od nekdaj mešali različne sorte z namenom, da bi združili dobre lastnosti posameznih sort in ustvarili mešanico z zaokroženo aromo in okusom ter tako ustregli potrošnikom. Tako se mešanice praženih kav med seboj ločijo po razmerju in vsebnosti posameznih vrst kave, kot tudi po njihovi kvaliteti in poreklu.

V mešanicah praženih kav sta najpogostejši vrsti arabica in robusta. Robusta kave so močne, vsebujejo več kofeina in so manj aromatične, medtem ko so arabica kave bolj blage in zelo aromatične. Mešanice lahko poimenujemo po prevladujočih kavnih vrstah ali njihovem izvoru oziroma poreklu. Poleg ustrezne mešanice vpliva na končno kakovost kave tudi stopnja in temperatura praženja.

S praženjem izgubi kava kislost, trpkost, razvije pa se aroma, ki da kavi značilen vonj in okus. Svetlo pražena kava daje nežno aromo in trpkejši okus, temno pražena kava pa močan in grenak okus, manjšo kislost in manj arome. Po praženju je potrebno kavo ohladiti, čim manj zračiti, mleti, če gre za mleto kavo, ter zapakirati v ustrezno embalažo.

Najbolj okusna in dišeča je sveže pražena in sveže mleta kava. Eterična olja, ki so se pri praženju izločila iz kavnih zrn, zelo hitro izhlapevajo in s časom tudi oksidirajo. Kava po daljšem času skladiščenja izgubi prijetno aromo ter spremeni okus. Zato velja nasvet, da do porabe hranimo kavo v hladnem in suhem prostoru, predvsem pa mora biti embalaža dobro zaprta. Za različne načine priprave kave uporabimo ustrezno fino mleto paženo kavo. Čim bolj drobno je kava zmleta, tem hitreje in intenzivneje se izlužijo vsebovane snovi, ki dajejo kavi prijeten okus in aromo. Ločimo grobo mleto kavo za aparate, ki črpajo vodo ali paro skozi kavo, srednje drobno mleto kavo za filter kavo in espresso, ter najbolj fino mleto kavo za pripravo turške kave.

Danes poznamo tudi instant kavo in kavo brez kofeina. Instant kavo dobijo tako, da iz kave izlužijo kavni koncentrat, katerega potem na različne načine posušijo. Kavi brez kofeina pa je odstranjen kofein in se lahko prodaja v zrnu, mleta ali instant.

Poživljajoči učinek kave pripisujemo kofeinu. Kofein je naravna substanca, ki se nahaja v več kot 60 rastlinah, med drugim tudi v kavnih in kakavovih zrnih ter listih zelenega čaja. Kofein je blagi stimulans, ki se nekaj ur po zaužitju izloči iz telesa. Ima različen učinek na posameznika, odvisno od njegove občutljivosti. Pri nekaterih ljudeh že najmanjše količine kofeina povzročajo reakcije stimulacije (povečana budnost, aktivnost), medtem ko so drugi skoraj neobčutljivi in celo pri zaužitju več skodelic kave ne občutijo nikakršne reakcije. Najnovejše obsežne raziskave o učinkih kofeina na zdravje kažejo, da kofein ne predstavlja tveganja pri razvoju bolezni sodobnega časa pri normalnem uživanju, pri zdravem organizmu in sicer zdravemu načinu življenja.

Splošnega pravila, koliko kave lahko brez škode zaužijemo ni, verjetno pa vsak posameznik lahko oceni svojo dozo glede na počutje in zdravstveno stanje. Prekomerno uživanje kave povzroči, da kofein ne deluje več spodbujevalno, temveč toksično in lahko že pri več kot treh do štirih skodelicah kave povzroča nervozo, razdražljivost, depresijo in ostale psihofizične motnje.